Nič posebnega! Blog smo preselili na našo spletno stran. Po novem ga najdete na www.languagesitter.si/blog. Za vas še vedno z veseljem pripravljamo dobre vsebine.

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Ta mesec se posvečamo izpitom iz znanja tujega jezika in ustrezni pripravi nanje, pa naj bo ta z nami ali doma v lastni režiji. Ko govorimo o tovrstnih izpitih, ne moremo mimo trenutno najbolj pereče teme vseh srednješolcev zadnjega letnika in zagotovo njihovih staršev – poskusne mature in seveda mature same. Na maturi se namreč vsak dijak sreča s preverjanjem znanja vsaj enega tujega jezika. Izpit iz znanja tujega jezika po navadi sestavljajo slušni, bralni in pisni del, pri nekaterih pa se en sklop nalog nameni tudi bolj ciljnemu preverjanju znanja slovnice in določenega besedišča. Ker imamo na področju priprav na izpite, maturo in ostala preverjanja znanja kar nekaj izkušenj, smo se odločili, da tokrat z vami delimo nekaj nasvetov za uspešno pripravo nanje.

Avtor: ŠPELA PIRC

Ne glede na to, ali se tujega jezika učimo zaradi službe, selitve v tujino ali pa le iz lastnega veselja, si večinoma želimo pridobiti certifikat, s katerim dobimo uradno potrditev znanja tujega jezika. Naše stranke nas pogosto sprašujejo, kateri certifikati so najbolj primerni in mednarodno veljavni za določen jezik ter kje jih lahko opravijo. Pri LanguageSitterju® smo se odločili, da vam priskočimo na pomoč in predstavimo najpomembnejše certifikate za angleški, nemški, francoski, španski in italijanski jezik, ki jih lahko pridobite v Sloveniji. 

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Pri LanguageSitterju® verjamemo, da je pravi pokazatelj znanja jezika zmožnost suverenega izražanja lastnega mnenja v tem jeziku; da se torej v tujem jeziku lahko izrazimo in smo karseda to, kar smo v maternem jeziku (predvsem govorno pa tudi pisno). Preveriti znanje po tem kriteriju zahteva čas, saj se je treba z vsakim posameznikom pogovoriti in zapisano podrobneje pregledati. Ko gre za preverjanje znanja pri več posameznikih hkrati, npr. v šoli, se prav zaradi časovne stiske in optimizacije dela znanje najpogosteje preverja s testi oz. izpiti, kjer so rešitve jasne in nedvoumne (npr. naloge za vstavljanje novega besedišča ali slovnične naloge). Ko je pred nami preverjanje znanja, je pomembno, da vemo, za kakšne vrste preverjanje znanja gre, in da priprave temu ustrezno prilagodimo. Prav pravilna priprava je pri preverjanju znanja ključnega pomena.

Avtor: TANJA VIŠNAR

Poleg 'My name is ...' je 'I hate English' ena od najpogosteje slišanih izjav na začetnih urah angleščine. Ko sem jo prvič zaslišala, sem bila kot učiteljica še zelo 'zelena' in priznati moram, da me je povsem šokirala. Čeprav sem hitro odkrila, da je za antagonistična čustva do angleškega jezika kriva gospa XY, profesorica iz gimnazijskih dni, ki je dijake rada strašila s pogojnimi odvisniki, poročanim govorom in – bognedaj – Future Perfect Continuous, v danem trenutku sploh nisem mogla verjeti, da jezik, ki ga sama obožujem in je zame vir tolikšnega veselja, zabave in kreativnosti, nekomu povzroča tolikšne travme. (Vedno sem bila namreč mnenja, da ima takšno mesto v naših srcih lahko samo matematika.) Tako se je začelo moje potovanje k zabavnemu, dostopnemu in učinkovitemu poučevanju jezika, ki ga preko LanguageSitterja® opravljam danes.  

Avtor: ŠPELA PIRC

Večina od nas se je zagotovo že soočila s situacijo, ko smo morali napisati ali razumeti besedilo v tujem jeziku. Včasih nam pisanje besedil dela preglavice že v maternem jeziku, kaj šele v tujem. Z razvojem tehnologije so se poleg jezika začela razvijati tudi spletna jezikovna orodja, ki jih uporabljajo tudi najizkušenejši jezikoslovci, saj olajšajo sporazumevanje in izražanje v tujem jeziku. V jezikovni šoli LanguageSitter® smo se odločili, da vas seznanimo z najuporabnejšimi spletnimi orodji za angleščino in vam tako pomagamo premagati marsikatero jezikovno oviro.  

Ne glede na našo starost se moramo z razvojem tehnologije neprestano prilagajati in dodatno izpopolnjevati, da lahko ostanemo v koraku s časom. Razvoj tehnologije pa ne vpliva le na svet okoli nas, temveč tudi na jezik sam. Nove tehnologije, brez katerih si vsakdana ne moremo več predstavljati, je seveda treba tudi poimenovati. Kako torej nove tehnologije vplivajo na razvoj jezika, predvsem angleščine, ki je vodilna v svetu novih tehnologij? 

Avtor: Lara Krašovec

Nosim ime, ki je razširjeno v kar nekaj državah sveta, od Slovenije do vseh nemško govorečih dežel pa tja do Velike Britanije, Nizozemske in tudi Italije. To ime pa je razširjeno tudi pri LanguageSitterju®, kjer nisem edina Lara. Razširjenost mojega imena v praksi pomeni, da lahko v kar nekaj državah povem svoje ime brez težav, še najraje pa to storim v nemščini, ob kateri se mi kar zasvetijo oči. Zato ni prav nič šokantno, da pri LanguageSitterju® poučujem nemščino, ob kateri se ljudje navadno prej križajo kot smehljajo. Svoja prva srečanja s tem jezikom pa sem doživela ravno v njegovi neposredni bližini ...

Nekje med Triglavom in Vardarjem živi dekle s slovansko dušo in balkanskim temperamentom. To dekle sem jaz, Lara. Pri LanguageSitterju® poučujem hrvaščino. Sem pravi ''mešanček'', napol Slovenka in napol Hrvatica, del korenin pa vlečem iz egejske Makedonije, zato lahko upravičeno trdim, da mi je Balkan v krvi. Moja simpatija do tujih jezikov je v ljubezen prerasla na fakulteti, kjer sem študirala zgodovino ter hrvaški, srbski in makedonski jezik (ter sanjala, da bom nekoč učiteljica zgodovine v šoli). Ko sem spoznala, da zgodovina niso pravljice, ki sem jih poslušala v osnovni in srednji šoli, sem se posvetila južnoslovanskim jezikom in začela odkrivati čare Balkana. Strast do zapisane in govorjene besede sem vedno rada prenašala na druge: prijatelje, kolege na faksu, sorodnike … In se nekega lepega dne po naključju znašla v vlogi učiteljice hrvaščine. K LanguageSitterju® sem prišla na povabilo kolegice s faksa, ki je tudi LanguageSitterka®, opravila razgovor, uvajanje ter demo uro in bila izbrana. ''Simpl ko pasulj,'' bi rekli po balkansko. 

Nikjer v regiji se ne preklinja tako sočno in pestro kot na Balkanu. Hrvaški, srbski, bosanski, črnogorski in makedonski jezik imajo skupno lastnost – preklinjanje. To so jeziki najbolj sočnih kletvic. ''Balkancem'' je preklinjanje v krvi, je del njihovega vsakdanjega besedišča, zato naj vas ne čudi, če vas bo kdo ob srečanju pozdravil: »Jebote, pa gdje si ti?« 

Avtor: LARA MIHOVILOVIĆ

»Zakaj bi se učili hrvaško oziroma srbsko, če pa tako ali tako vsi znamo govoriti neko varianto srbohrvaščine in nas vsi razumejo?« je najpogostejši pomislek, preden se nekdo odloči za tečaj enega ali drugega jezika. Pa ste res prepričani, da obvladate vsaj enega od jezikov, ki sta danes ločena in se ne imenujeta več srbohrvaščina? Ali morda spadate v tisto skupino, ki govori t. i. srbovenščino – zmes vseh jezikov nekdanje skupne države s primesmi slovenščine?

Si res poliglot, če v svoj CV zapišeš, da govoriš hrvaško, srbsko, bosansko in črnogorsko? Si prepričan, da obvladaš vse različice nekdanjega srbohrvaškega jezika? 

Jezikovni babilon na Balkanu, kot ga imenujejo nekateri jezikoslovci, je zanimiv in mamljiv ravno zaradi podobnosti med vsemi naštetimi jeziki. Številni lingvisti pravijo, da gre v osnovi, torej na tipološki, lingvistični in genetični ravni, za en jezik, s sociolingvističnega vidika pa lahko na te jezike gledamo kot na samostojne jezike. Ker gre za jezike, ki so sorodni slovenščini, in ker je bilo zaradi nekdanje skupne države popolnoma samoumevno govoriti srbohrvaško, večina Slovencev meni, da obvladajo vse jezike na Balkanu. Pa je res tako?

Leto 2016 si bom zapomnila kot leto sprememb in preobrazb. Po pravilih se novoletne zaobljube začnejo po novem letu, ampak saj ni potrebe, da gre vse tako, kot si je nekdo izmislil. Moje spremembe so drastične, ampak o tem malo kasneje. Aha, pa znebila sem se največjega strahu. Pojdimo lepo po vrsti.

Avtor: URŠKA HONZAK

​Veseli december je tu! Z njim pa tudi božične in druge praznične pesmi, ki nas spremljajo povsod – na vseh radijskih postajah se že veselijo praznikov, sodelavka je pripravila poseben seznam skladb prav za ta mesec, tudi v nakupovalnih centrih iz zvočnikov donijo znani napevi. Hote ali nehote si prepevamo, mrmramo ali žvižgamo refrene najbolj znanih komadov o Božičku, darilih, novem letu …

Še eno leto se počasi poslavlja in ponovno prihaja tisti čas, ko svojim bližnjim in poslovnim partnerjem pošiljamo voščila z željami za prihajajoče praznike in leto. »Srečno novo leto« in »Vesel božič« vam najverjetneje ne delata preglavic, pozorni bodite samo na to, da v slovenščini veliko večino praznikov pišemo z malo začetnico. Kaj pa voščila, ki so namenjena bližnjim in poslovnim partnerjem, ki ne govorijo slovensko? V jezikovni agenciji LanguageSitter® smo se odločili, da vam pomagamo pri pisanju voščil in napišemo nekaj predlogov, s katerimi boste zagotovo naredili dober vtis.

Avtor: ANA ČEPAR

Ime mi je Ana – tako kot še dobrim 26 tisoč ženskam v Sloveniji. Lahko pa skoraj z gotovostjo rečem, da sem za enkrat edina Ana na LanguageSitterju®, ki uči angleščino, ruščino in občasno tudi slovenščino. Če čisto iskreno povem, prvič pišem blog, zato sem seveda najprej prebrala, kaj so napisali ostali LanguageSitterji®. Tako sem ugotovila, da bo najbolj varno, če začnem kar s svojo zgodbo o tem, kako sem sploh pristala tukaj.

Avtor: DEANA JEZERŠEK 

Shujšaj, telovadi, nehaj kaditi, varčuj, zdravo jej, več potuj. Tako najpogosteje zveni začetek seznama novoletnih zaobljub. Na lestvici najbolj priljubljenih 20 zaobljub se pojavi tudi nam najljubša: nauči se novega tujega jezika. Zanimivo je, da medtem ko imajo v začetku omenjene zaobljube sodeč po Forbesovih raziskavah po navadi najslabši odstotek realizacije, spada zaobljuba o učenju tujega jezika med tiste z relativno visokim odstotkom uspešne realizacije. Spodbuden podatek. Sploh če ste med tistimi, ki razmišljajo, da bi učenje tujih jezikov umestili na seznam ciljev za leto 2017. Zakaj pa ne? Dovolite, da vam pri zgodbi o uspešno izvedeni novoletni zaobljubi prihajajočega leta z nekaj nasveti in morda celo z jezikovnim treningom tokrat pomagamo tudi mi. 

Avtor: JERICA ZUPAN

Sem družaben človek. Rada se pogovarjam. Na dolgo in široko. Redko mi zmanjka besed, razen ko sem res utrujena – takrat lahko rečem samo food in sleep. Ja, imam naporen delavnik, saj delam na radiu in na televiziji. Kljub temu ... I love my job.

Avtor: URŠKA HONZAK

Večino stvari bi rajši kot sami počeli v dvoje, kajne? V nakupovalni center se radi odpravite s prijateljico; ogled filma je bolj zabaven v družbi brata, ki navdušeno komentira vsako sceno; na izlet se ne boste odpeljali sami, ampak boste nanj povabili svojo izbranko; pa tudi v službi bi vam bilo hitro dolgčas, če ne bi spili kavice s sodelavcem. Pa sploh še nismo prišli do ljubezni, ki je pravzaprav rezervirana za dva – in za dvojino.

Avtor: ŠPELA PIRC

LanguageSitter® v novembru ponuja akcijo, v okviru katere se lahko tujega jezika za ceno enega učita kar dva. Zdaj imate idealno priložnost, da se učenja tujega jezika lotite v družbi svojega partnerja in tako prihranite nekaj denarja za bližajoči se praznični čas. Če je vaš partner enostavno preveč len in nezainteresiran za učenje jezikov, vam ponujamo nekaj nasvetov, s pomočjo katerih ga boste laže spodbudili k skupnemu učenju novega tujega jezika.

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Ta mesec se posvečamo učenju jezika v tandemu. Čeprav pri LanguageSitterju® zagovarjamo predvsem individualno učenje, je v naši ponudbi tudi možnost učenja v dvoje. Na podlagi izkušenj smo namreč videli, da je lahko tovrstno učenje prav tako uspešno, pri nekaterih pa se je celo izkazalo za učinkovitejše. Zakaj, z vami delimo v tokratnem blogu.

Avtor: ANITA RÁDONYI

Hi, my name is Anita, and I am a LanguageSitter®. I am from Hungary, but I have been living in Slovenia for almost 2 years. I am from a picturesque, medieval town by the Austrian border, called Sopron, also referred to as the “jewelry box of Hungary.” When I started my university studies, I moved to Budapest and lived there for 12 gorgeous years that made me a true big city girl. Now, I’m trying to discover Ljubljana and other parts of Slovenia, and to be honest, I love it here!

Avtor: ANDREJA JERNEJČIČ 

Avtor: URŠKA HONZAK

Pogovarjati se v tujem jeziku je zahtevna naloga. Poslušate in se osredotočate na razumevanje ter hkrati že razmišljate o svojem odgovoru. Vse se dogaja sproti, hitro, v živo. Na vprašanje se morate odzvati takoj; nimate časa za daljši razmislek kot pri branju ali pisanju. Prav tako z govorjenjem v tujem jeziku verjetno nimate veliko izkušenj, saj mu tradicionalni načini učenja ne posvečajo veliko pozornosti.

Si želite izboljšati svoje govorne sposobnosti v tujem jeziku? Morda vam bo pomagal kateri od naslednjih nasvetov.

Avtor: NINA GORKIČ

My wish to be a teacher goes way back to my primary school days. I adored my favourite teachers (weird, I know, but geeks and nerds always are a bit weird). At a very young age I realised that it was not so much what I was being taught in school that made me like a certain subject, but who taught me and how they taught. I clearly remember one very hot summer day when school was already approaching its end, and all of my schoolmates could not wait to get out of the classroom, our teacher read us Shakespeare’s Sonnet 130, which I did not understand back then. Nonetheless, I fell in love with the poem and felt inspired by my teacher for sharing it with me. It might have been in that moment that I decided I wanted to teach English.