|
Avtor: DEANA JEZERŠEK Kot vožnja s kolesom Učenje jezika je pogosto zastavljeno napak: učimo se ga po knjigi. Verjetno je ta percepcija zapuščina šolskega sistema, kjer je npr. angleščina obravnavana kot ostali predmeti in učenje poteka po istem vzorcu kot recimo pri matematiki in zgodovini. Pa se res da vsega naučiti po istem vzorcu? Učenje jezika po knjigi lahko po mojem mnenju primerjamo z učenjem vožnje s kolesom po priročniku – če v prvem primeru nimamo sogovornika, je tako, kot bi se drugega izziva lotili brez kolesa.  Lahko učenje jezika primerjamo z učenjem vožnje s kolesom? Zakaj tako poudarjamo govor? Jezik je sredstvo komunikacije; omogoča nam, da svojo misel prenesemo sogovorniku in da sporočilo sogovornika sprejmemo in nanj odreagiramo. Kot sem že večkrat poudarila, je največja bolečina pri neznanju jezika nezmožnost izraziti se, biti to, kar smo: da s poslovnimi partnerji iz tujine ne moremo deliti svojega znanja ali da se v družbi mednarodnih prijateljev ne moremo pošaliti in komentirati povedanega. V procesu beganja od enega do drugega slovničnega pravila in listanja po slovarju v mislih vedno znova »zamudimo vlak«. Za to ni krivo naše pomanjkanje talenta za jezike ali premalo učenja v preteklosti; za to je krivo kronično pomanjkanje izkušnje govora v jeziku. Vsi smo v angleščini že reševali slovnične naloge, prevajali angleške besede, iz njih izpeljevali nove, poslušali posnetke dialoga dveh neznancev, skoraj praviloma z naglasom, sredi največje gneče na železniški postaji in potem preverjali, koliko smo razumeli, tudi članke smo prebirali in jih povzemali odstavek za odstavkom. Koliko pa smo dejansko govorili? Kolikokrat smo ustno izrazili svoje mnenje, delili svoje misli in ideje?  Ne čakajte na zadnji vlak Borba za minute Ko pogledamo nazaj na svoje izkušnje z učenjem tujega jezika, vidimo, kako malo priložnosti smo imeli za govor. Če pogledamo najprej v šolo: učna ura traja 45 minut, v razredu pa smo s 24 sošolci. Če bi celo uro namenili le govoru, koliko minut bo namenjeno meni? Podobno se dogaja na skupinskih jezikovnih tečajih: vsako učno uro preprosto razdelite na število tečajnikov in dobili boste minutažo, ki vam »pripada«. Govor je dejavnost, ki vzame največ časa, zato je zaradi časovne stiske pogosto pahnjen v ozadje. So vam šli na živce sošolci, ki so vedno dvignili roko, upajoč, da bodo lahko odgovorili na vprašanje ali delili svoje mnenje? Se vam zdi, da se sotečajniki, ki se vedno oglašajo, »ven mečejo«? Pomislite še enkrat. Ravno oni so namreč tisti, ki od učenja odnesejo največ. Namesto da jih naslednjič obtožujete in zavijate z očmi nad njihovo ambicioznostjo, se raje vmešajte in si izborite minute, ki vam pripadajo.  Izborite si minute, ki vam pripadajo. Del pogovora je tudi aktivno poslušanje Kakor je govor pogosto zapostavljen, se zanemarja tudi treniranje aktivnega poslušanja. Tipičen primer: ko ste v šoli ali na tečaju na glas brali primere iz domače naloge ... Ko ste videli, s katere strani razreda se domača naloga bere, ste prešteli, kateri primer boste prebrali vi, in se osredotočili le nanj, preverjali, ali ga imate rešenega prav, morda ste čas izkoristili še za drugo mnenje soseda in potem čakali. Niti približno v tem procesu niste poslušali svojih predhodnikov. Prav tako je kasneje npr. na kakšnem dogodku, ko pridete v družbo in se vsi predstavljajo drug drugemu: saj nimate časa poslušati, kako je komu ime in s čim se ukvarja, če pa v glavi oblikujete svoj mali govor. Zaradi neaktivnega poslušanja se izgubi toliko pomembnega znanja, da bi morda bila to celo prva aktivnost, ki bi se je bilo treba naučiti pri učenju tujega jezika. Ko sem še delala na turističnih sejmih po Evropi, sem sploh prvi dan vedno pozorno poslušala, katere besede in fraze uporabljajo obiskovalci naše stojnice ter sproti popravljala svoje odgovore in kratke predstavitve. Po treh dneh sem Slovenijo predstavljala suvereno v jeziku domačinov. Zapomnite si, vedno, ko vas nekdo nekaj vpraša v tujem jeziku, se v vprašanju skriva že 75 % besedišča in slovnice za vaš odgovor.  V vprašanju se skriva 75 % besedišča in slovnice za vaš odgovor. Poiščite sogovornika Ni lahko najti sogovornika v tujem jeziku, še posebej ko ga iščete zavestno. Tudi če imate prijatelje, ki jim je vaš ciljni jezik materni, ni enostavno vedno znova spodbujati pogovora v tem jeziku. Dokler nimate dovolj priložnosti za pogovor (v službi jezika še ne uporabljate dnevno, nimate najboljšega prijatelja, morda celo partnerja iz države svojega novega jezika, ne potujete pogosto v okolje jezika), vam svetujemo individualni tečaj jezika. Le na individualnem tečaju se nekdo ves čas pogovarja z vami, se odziva na vse, kar vi poveste, in zna z vami zgraditi prave temelje novega jezika. Zelo pomembno pa je, da vedno iščete sogovornike zunaj jezikovnih tečajev, sicer ste na tečaj nekako »obsojeni«, dokler se to ne zgodi. Sicer je najbolj pogost nasvet, da potujte v državo novega jezika, vendar to v današnjem svetu res ni več nujno. Priložnosti lahko najdete že v svojem domačem kraju, tistim, veščim Skypa, pa še s kavča ni treba vstati. Če pa že potujete v državo svojega ciljnega jezika ...  Za učenje jezika vam ni potrebno vstati s kavča. ... ne iščite pipe, če plavate v pitni vodi! Ko sem delala v francoskem delu Švice, je podjetje vsem nefrancoskim oddelkom (delala sem za nemškega) ponudilo brezplačen skupinski tečaj francoščine v času kosila. Moja prva reakcija je bila seveda navdušenje nad brezplačnim tečajem francoščine! Ko pa sem misel prespala, sem uvidela, kakšen absurd je jezikovni tečaj francoščine v francosko govorečem podjetju sredi francosko govorečega okolja. Moja alternativa jezikovnemu tečaju je bila kosilo s francosko govorečimi sodelavci. In odločila sem se za slednje. Vsak dan sem francosko vadila ob solati, sendviču ali pici, sedeč na pomolu ob Ženevskem jezeru. In medtem ko so se sodelavke vračale s tečaja z novimi besedami za pohištvo v stanovanju, sem jaz znala sodelavce vprašati, kaj so počeli za vikend, pripomniti, ali se hecajo, ko so predlagali kaj nenavadnega, izraziti svoja občutja, ko so me vprašali, kako sem, in vsem v pisarni zaželeti lep vikend ob petkih popoldne. Tečaj v okolju vašega ciljnega jezika je smiseln le, da dobite povratne informacije o svojem znanju ter da vas nekdo opozori na napake in spravi na »pravo pot« (prijatelji le redko popravljajo napake); sicer pa pojdite ven in govorite.  V družbi sodelavk ob Ženevskem jezeru.
0 Comments
Leave a Reply. |
