|
Avtor: TANJA VIŠNAR Poleg 'My name is ...' je 'I hate English' ena od najpogosteje slišanih izjav na začetnih urah angleščine. Ko sem jo prvič zaslišala, sem bila kot učiteljica še zelo 'zelena' in priznati moram, da me je povsem šokirala. Čeprav sem hitro odkrila, da je za antagonistična čustva do angleškega jezika kriva gospa XY, profesorica iz gimnazijskih dni, ki je dijake rada strašila s pogojnimi odvisniki, poročanim govorom in – bognedaj – Future Perfect Continuous, v danem trenutku sploh nisem mogla verjeti, da jezik, ki ga sama obožujem in je zame vir tolikšnega veselja, zabave in kreativnosti, nekomu povzroča tolikšne travme. (Vedno sem bila namreč mnenja, da ima takšno mesto v naših srcih lahko samo matematika.) Tako se je začelo moje potovanje k zabavnemu, dostopnemu in učinkovitemu poučevanju jezika, ki ga preko LanguageSitterja® opravljam danes.  LanguageSitterka® Tanja, dobrosrčna klepetulja, ki obožuje ples in dobro stand-up komiko. Dobrosrčna klepetulja, ki obožuje ples in dobro stand-up komikoIme mi je Tanja, in kot ste verjetno že uganili, sem jezikovna trenerka angleščine. Poslovno se ob poučevanju ukvarjam še s tolmačenjem in prevajanjem, v zasebnem življenju pa sem dobrosrčna klepetulja, ki obožuje ples in dobro stand-up komiko ter med hitenjem na naslednjo učno uro ali plesni trening suvereno 'naštrika' precej carske zimske kape.  "V prostem času 'štrikam' precej carske zimske kape." Strast do poučevanja sem podedovala po obeh staršihZa mojo ljubezen do učenja tujih jezikov je v veliki meri zaslužen moj oče, ki mi je že v zgodnjih otroških letih prebiral pravljice v angleškem jeziku, me navdušil za nemške sinhronizirane risanke in mi kasneje za 12. rojstni dan kupil prvi del Harryja Potterja v angleščini in žepni slovar. Med poletnimi počitnicami sem obiskovala dodatne tečaje angleščine, jezikovne tabore ter veliko noči kot v filmu prebedela s svetilko v roki in knjigo v naročju. Strast do poučevanja sem bolj kot ne podedovala po obeh starših, ki sta (ker ironija nikoli ne počiva) učitelja matematike. Predvsem sem se zgledovala po mami, ki ni odnehala, dokler tudi na videz najbolj brezupnemu antitalentu ni razložila Pitagorovega izreka. Prve izkušnje iz poučevanja sem pridobila kot animatorka na taborih in delavnicah za mlade, kasneje pa kot inštruktorica in učiteljica na tečajih za odrasle.  "Ljubezen do poučevanja sem podedovala po starših, ki sta učitelja matematike." Zaradi zahtev programov, ki sem jih na začetku poučevala, sem morala tudi sama slediti tipičnim pedagoškim pristopom, ki so sicer vključevali veliko učbenikov, učnih listov in občasnih monologov o preteklih modalnih časih in pravilni uporabi nedoločnih členov, a posameznikov niso vzpodbujali k aktivni uporabi jezika. Čeprav so moji tečajniki pridno in mojstrsko reševali naloge, so le redko kaj povedali, ne da bi jih k temu pozvala naloga v delovnem zvezku. Pogosto so celo ob preprostem vprašanju, kot je na primer 'How was your weekend?', sramežljivo upirali poglede v učbenike pred seboj in (z izjemo tistih najbolj zgovornih) zamomljali zgolj suhoparen 'Good.' Ugotovila sem, kako opraviti s 'hejterji'Želela sem si, da bi tečajnike lahko pripravila do tega, da bi si upali bolj pogosto klepetati v ciljnem jeziku, da bi se pošalili, delili kakšno prigodo, potarnali o firbčni sosedi ali se pohvalili z dosežki svojih otrok. Manjkal mi je občutek sproščenosti in obojestranskosti pri predajanju informacij, saj so okoli mene sedeli direktorji, policisti, vzgojiteljice, trgovski potniki in zdravniki z delovnimi izkušnjami, znanjem in življenjskimi izkušnjami, ki pa so zaradi strahu pred končnim izpitom povsem pozabili, da je jezik orodje, s pomočjo katerega lahko vse to delijo s svetom. Prav zato sem se, ko sem bila prvič soočena z neslavnim stavkom 'I hate English', dokončno odločila, da povsem spremenim svoj pristop k poučevanju. Sprevidela sem namreč, da se jezika ne moreš naučiti zgolj preko vstavljanja pravilnih mešanih časov v prazna polja v učbeniku. Tako sem tudi ugotovila, kako opraviti s 'hejterji'; pripraviti jih moraš do tega, da jezik začutijo, se v njem smejijo, jezijo in ljubijo. Da pa to lahko storijo, ga morajo aktivno uporabljati – in kot jezikovni trener se moraš naučiti, kako jih do tega pripraviti. Slabo leto za tem sem začela poučevati pri LanguageSitterju®.  "Ples je le eden izmed mojih mnogih hobijev." Stric Google je včasih moj najboljši prijateljKot Languagesitterka® si prizadevam v vas prebuditi željo po izražanju, saj menim, da tako lahko usvojite še tako zaguljen if-stavek ali suvereno odgovorite na elektronsko sporočilo ne glede na njegovo vsebino, jezikovno področje in register. Srhljivo slovnico ukrotim s primeri iz vsakdanjega življenja, humorjem in kakšno zabavno vsebino. Na tečajih se trudim vzdrževati sproščeno vzdušje, ki pogosto vključuje skodelico čaja ali kave, občasno družabno igro, predvsem pa klepet o vam zanimivih tematikah, saj se tako tudi sama vsak dan naučim kaj novega (stric Google je včasih moj najboljši prijatelj, zato naj vas ne bo sram, če ga tudi sami kdaj uporabite ali če česa ne razumete). Če menite, da sem tip osebe, s katero bi se dobro ujeli in kaj pametnega rekli, potem sem prava LanguageSitterka® za vas. Dobite me tukaj. ;)  "Če menite, da sem tip osebe, s katero bi se dobro ujeli in kaj pametnega rekli, potem sem prava LanguageSitterka® za vas."
1 Comment
|
