Avtor: DEANA JEZERŠEK

Učenje jezika je pogosto zastavljeno napak: učimo se ga po knjigi. Verjetno je ta percepcija zapuščina šolskega sistema, kjer je npr. angleščina obravnavana kot ostali predmeti in učenje poteka po istem vzorcu kot recimo pri matematiki in zgodovini. Pa se res da vsega naučiti po istem vzorcu? Učenje jezika po knjigi lahko po mojem mnenju primerjamo z učenjem vožnje s kolesom po priročniku – če v prvem primeru nimamo sogovornika, je tako, kot bi se drugega izziva lotili brez kolesa.

Avtor: RAMBO

"Leto je naokoli in na OŠ Kolezija bomo v ponedeljek, 26. 9. 2016, zopet obeležili dan jezikov. Vaša lanskoletna predstavitev madžarščine, ki jo je izvedla gospa Anita, je bila učencem naše šole zelo všeč, zato vas ponovno vabimo k sodelovanju." To je prejšnji teden priletelo v naš inbox in seveda smo se morali odzvati, ker so mulčki fajn in ker imamo radi jezike. Evropski dan jezikov je seveda treba malo proslaviti, se spodobi.

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Začetek učenja novega jezika nekaterim povzroči cmok v grlu, zato z njim odlašajo, drugim pa predstavlja prijetno vznemirjenje, zato komaj čakajo, da začnejo z delom. Obema skupinama je skupen cilj: naučiti se tujega jezika; začetek učenja pa se zaradi različnih razlogov še ni zgodil. Vendar ni treba, da je začetek učenja tujega jezika res pompozen in da čakamo na tisti pravi trenutek. Zgodi se lahko spontano, skoraj neopazno, v varnem zavetju doma ali zunaj na ulici.

Avtor: ANDREJA JERNEJČIČ

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Da se naučimo novega jezika, potrebujemo natančno 973,4 ure. Za kitajščino še 20 minut več. Res bi bilo fantastično, če bi lahko tako natančno odgovorila na to jezikovnim ponudnikom verjetno najbolj pogosto zastavljeno vprašanje. Seveda je podatek zgoraj popolnoma izmišljen, zato se mora večina radovednih sprijazniti z odgovorom: »Odvisno.« Sledi dolg seznam spremenljivk, ki še vedno ne pripomorejo k dejanskemu končnemu številu ur. Pa si vseeno poglejmo tiste najpomembnejše, ki na hitrost jezikovnega napredka najbolj vplivajo.

Avtor: ZALA MOJCA JERMAN KUŽELIČKI

My name is Sitter. LanguageSitter®. No, v resnici mi je ime Zala Mojca Jerman Kuželički, ampak kdo pa še ima čas za tako dolga imena. In itak je to, da sem LanguageSitterka®, tisto, kar je pomembno.

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Prišel je čas, ko bodo oglasne prostore zapolnile obljube jezikovnih šol. Tu je namreč september, ki velja za mesec začetkov; večina jezikovnih šol pri tem ni izjema. Ker se v poplavi informacij lahko precej hitro izgubite, tokrat z vami delimo nekaj nasvetov, ki vam bodo morda v pomoč pri izbiri pravega jezikovnega tečaja.

Avtor: RAMBO

Author: JENNY TUMAS

Hi! I’m Jenny Tumas and I’m a LanguageSitter®. Despite recent political insanity, I am proud to say I’m from the USA. People I meet in Slovenia are generally so excited to hear that I’m American, but their excitement wanes when they find out that, like most Americans, I am not from New York, Los Angeles, or Miami. In fact, I’m from a small town in northern New Mexico. If you don’t know where New Mexico is, don’t feel bad – most Americans don’t either!

Avtor: DEANA JEZERŠEK

V prejšnjem blogu sem govorila o pomenu motivacije pri učenju tujega jezika. Gotovo je vsak že kdaj izkusil, kako lahko se je nečesa naučiti, ko nas vodi močna želja. Nič ni težko, vse se dogaja praktično spontano in pri tem še uživamo, rezultati pa so zavidanja vredni. Toda kaj narediti, ko te energije ne najdemo? Kako se lahko načrtno zmotiviramo? Za vas smo zbrali nekaj nasvetov.

Avtor: DEANA JEZERŠEK

V intervjuju so me nekoč vprašali, katerega jezika se je najtežje naučiti. Odgovorila sem, da tistega, ki se ga moramo naučiti, smisla v tem pa ne vidimo. Pravzaprav to velja za vsako stvar, ki jo moramo v življenju narediti, vendar se bom tokrat osredotočila na vlogo motivacije pri učenju jezikov.

Avtor: RAMBO

Tole fino infografiko sem našel na Copybloggerju in mislim, da ne bi bilo slabo, če si jo prebereš. No, jaz sem si jo že in zdaj letim na pivo.

Avtor: ŠPELA PIRC

Sem Špela Pirc in sem LanguageSitterka®. Prijatelji bi me gotovo opisali kot nadvse glasno in zgovorno Gorenjko (brez lešnikov!), starši pa so mi že od malih nog govorili, kako me bo moj »dolg jezik« nekega dne še tepel. Z veseljem jima danes dokazujem, da sta se motila (ja, tudi starši se kdaj motijo), kajti prav moj »dolg jezik« me je pripeljal do službe jezikovne trenerke oziroma LanguageSitterke®.

Avtor: ANDREJA JERNEJČIČ

Začeti pogovor s popolnim neznancem je eden težjih delov socializacije. A poglejte na zadevo z nekoliko drugačne plati. Začeti pogovor na plaži je vsekakor lažje kot začeti pogovor na ulici. Vzdušje je bolj sproščeno, s potencialnim sogovornikom pa imata vsaj dve skupni točki: oba sta na plaži, torej na počitnicah, in za svoj oddih sta izbrala isto destinacijo. Naj dejstvo, da nikogar ne poznate ali da vašega jezikovnega trenerja ni z vami, ne bo izgovor, da ne vadite tujega jezika. Kako torej najlažje začeti pogovor na plaži in tako piliti znanje tujega jezika?

Avtor: ANDREJA JERNEJČIČ

Poletje je tu, s pričetkom počitnic pa se je zaključilo šolsko leto in obenem tudi večina jezikovnih tečajev. Seveda to ni izgovor, da ne bi tudi v tem času ohranili stika z jezikom in se morda celo naučili nekaj novih besed in fraz.

Avtor: ANDREJA JERNEJČIČ

Dopust je idealna priložnost, da utrdite znanje tujega jezika ali pa celo pričnete z osnovami. Ne, nikakor vam ne svetujemo, da s seboj vzamete učbenike in slovarje ter se lotite slovnice. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov, kako se z majhnimi koraki jezikovnega treninga lahko lotite tudi na dopustu.

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Nina je tista LanguageSitterka®, ki na tečaje po 15. uri vedno prinese prigrizke. Pravi, da so stranke, ki se učijo po službi, na tečajih vedno lačne in potem težje delajo. Verjetno še toliko težje, če je eden od njihovih ciljev usvojiti besedišče kulinarike, kot je bilo tudi v primeru našega tečajnika Anžeta Pavlina. Na srečo pri LanguageSitterju® nismo vezani na učilnice, tako da lahko tečaj poteka praktično kjerkoli. To je s pridom izkoristil tudi Anže, ki se je pred enim uvodnih srečanj ustavil pred našo kuhinjo in vprašal: "A lahko tudi kuham?"

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Poletje je zelo dober čas za začetek jezikovnega tečaja. Zakaj, smo pisali že v prejšnjem blogu. Poletje pa je tudi čas, ko najdemo največ izgovorov, zakaj ne izkoristimo te priložnosti. Učenje in pretirano naprezanje možganov pa res ne gresta skupaj s peščeno plažo in sončno kremo, kajne? Odločili smo se, da tokrat zberemo pet najpogostejših izgovorov, ki stojijo med vami in znanjem novega tujega jezika, ter jih poskušamo ovreči.

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Prišel je čas, ko v svoje koledarje zadovoljno beležimo datume zasluženega dopusta, zraven narišemo še en sonček pa še malo pobarvamo z modro, da bo čim bolj podobno morju. Le redko kdo pa v poletnih mesecih načrtuje začetek jezikovnega tečaja ali kakršen koli drug začetek. To pa ja spada v september, a ne? Pomislite še enkrat. Morda pa imajo začetki v poletnem času svoje prednosti? Naj vam jih nekaj zaupamo.

Avtor: RAMBO

V jezikovni agenciji LanguageSitter® in prevajalski agenciji Alamma smo se z velikim veseljem odzvali vabilu ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenija, katere člani smo, k sodelovanju pri dobrodelnem prevajalskem šprintu. Dogodek z dobrodelno noto, katerega cilj je bil podnaslovitev dokumentarnega filma o zavrženi hrani, se je odvil v sklopu projekta Vračamo družbi, s katerim AmCham Slovenija že četrto leto zapored pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja spodbuja korporativno prostovoljstvo in družbeno odgovornost podjetij.

Avtor: RAMBO

LanguageSitter® se je leta 2014 pridružil organizaciji AmCham Slovenia, ki velja za eno najbolj aktivnih in dinamičnih mednarodnih poslovnih skupnostih v Sloveniji. Za članstvo smo se odločili zaradi kopice poslovnih dogodkov, ki jih organizira AmCham, saj ti predstavljajo odlično možnost za mreženje. Eden glavnih razlogov, zaradi katerega smo se odločili za sodelovanje v tej zgodbi, pa je program Young Professionals, ki ga AmCham izvaja že šesto leto.

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Ko začenjamo z učenjem novega jezika ali pa se soočamo z veliko blokado pri uporabi tujega jezika, je pomembno, da se takoj oborožimo s frazami, s katerimi lahko suvereno odreagiramo v praktično vsaki situaciji. Nič ni hujšega za samozavest, kot da ob vprašanju v tujem jeziku ostanemo nemi ter izgubljeno in prestrašeno strmimo v sogovornika ali celo brez pojasnila odkorakamo stran. Potrebujemo le 5 minut, da se takim neprijetnim situacijam za vedno izognemo.

Povejmo sogovorniku, zakaj ne moremo odgovoriti na njegovo vprašanje ali zakaj se ne smejemo njegovi šali. Pripravimo se, kajti ta stavek še ne pomeni, da je pogovora konec, ampak da se šele začenja. Le da se bo tokrat sogovornik bolj potrudil, da najdemo način, kako bi se le lahko sporazumeli. Vprašanje, ki bo sledilo, bo gotovo, od kod smo. Tako da imejmo pripravljeno še besedo Slovenija v izbranem jeziku. Ko nam ta fraza pride v kri, jo lahko nadgradimo še z »Oprostite, ne razumem« ali celo »Oprostite, ne razumem. Govorite angleško (ali kakšen drug jezik, v katerem bi se počutili bolj domače)?«

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Ta mesec se posvečamo predvsem strahovom, ki so povezani z učenjem in uporabo tujega jezika, o čemer sem govorila v prejšnjem blogu. Ko govorim o tujih jezikih, govorim o svoji največji strasti; prenašanje tega navdušenja in znanja na posameznike, ki imajo željo izboljšati svoje jezikovno znanje in premagati jezikovno blokado, je postalo moj največji cilj. Skozi leta študija tujih jezikov, življenja v tujini, jezikovnih tečajev, učenja doma je jezikovno okolje postalo moja cona udobja, zato mi lahko marsikdo očita, da težko razumem, kaj se v posamezniku, ki se sooča s strahom pred uporabo tujega jezika, dogaja. Da dokažem nasprotno, sem se odločila, da se soočim z eno od svojih fobij: strahom pred višino. Zato sem se podala na Dinner in the Sky, na platformo, kjer te z žerjavom dvignejo več kot 50 metrov v zrak, tam pa te postrežejo z odličnimi kulinaričnimi specialitetami.

V trenutku dvigovanja, ko se prva misel, da bi ušla, res izkaže za slabo idejo, je do mene pristopil chef Bine Volčič, me pogledal naravnost v oči in mi povedal šalo, ki se je verjetno nikoli ne bom spomnila, je pa mojo pozornost preusmerila na delovni pult dveh kuharskih mojstrov (na drugi strani mize se je verjetno s podobnim profilom ljudi ubadal MasterChefov sodnik Luka Jezeršek, ki je svoje znanje angleščine v preteklosti že pilil pri nas).

Avtor: URŠKA HONZAK

Spet ste se znašli v situaciji, ko bi lahko svoje sogovornike presenetili s pozdravom ali besedno zvezo v njihovem jeziku. In spet ste si v zadnjem trenutku premislili in se hitro izmuznili iz zahtevne situacije. Spet ste se udeležili dogodka, na katerem so se zbrali strokovnjaki z vašega področja s celega sveta. In spet ste se umaknili v kot in niste spregovorili – čeprav ste želeli povedati veliko.

Zveni znano? Ne obupajte! Pri LanguageSitterju® si prizadevamo, da bi naši tečajniki čim prej samostojno spregovorili v tujem jeziku. Opremiti vas želimo z vsem, kar potrebujete za uspešno sporazumevanje. Zato smo za vas pripravili nekaj nasvetov, s pomočjo katerih boste prelisičili svojo nesamozavest, premagali svoje strahove in končno spregovorili z bodočim poslovnim partnerjem, vlagateljem ali z morebitno ljubeznijo svojega življenja.

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Jezik je sredstvo sporazumevanja. Je orodje, s katerim drugim sporočamo svoje misli, občutja, razmišljanje in s katerim izražamo svojo kulturo, vrednote in znanja. V maternem jeziku to počnemo podzavestno, ko pa moramo vse to prenesti v tuj jezik, lahko naletimo na oviro. Nov jezik je povsem nov teren, ki lahko močno načne našo samozavest. Ste se kdaj počutili, kot da niste vi, ko ste morali spregovoriti v tujem jeziku, in ste naleteli na blokado? Niste sami.

Strokovnjaki pravijo, da je učenje tujega jezika najbolj odvisno od tega, kaj se med samim procesom učenja dogaja v posamezniku in kakšna je dinamika med njim in učiteljem. Gradiva, tehnike poučevanja in analize jezika so tu sekundarnega pomena. Tega se pri LanguageSitterju® še kako zavedamo, zato se tudi tako močno oklepamo individualnega pristopa od prvega stika s posameznikom naprej. Kje so razlogi za nesamozavest in strah pred tujim jezikom? Tokrat smo za vas zbrali najpogostejše.