Avtor: DEANA JEZERŠEK 973,4 ure! Da se naučimo novega jezika, potrebujemo natančno 973,4 ure. Za kitajščino še 20 minut več. Res bi bilo fantastično, če bi lahko tako natančno odgovorila na to jezikovnim ponudnikom verjetno najbolj pogosto zastavljeno vprašanje. Seveda je podatek zgoraj popolnoma izmišljen, zato se mora večina radovednih sprijazniti z odgovorom: »Odvisno.« Sledi dolg seznam spremenljivk, ki še vedno ne pripomorejo k dejanskemu končnemu številu ur. Pa si vseeno poglejmo tiste najpomembnejše, ki na hitrost jezikovnega napredka najbolj vplivajo. Moje dosedanje izkušnje z učenjem jezikov Z vsakim novim tujim jezikom je učenje naslednjega lažje in tudi hitrejše, sploh če gre za jezik iz iste družine jezikov (na primer, da že znate nemško in začenjate z učenjem nizozemščine). Čeprav sem proti označevanju »sem ali nisem za jezike«, se zavedam, da so nekateri za učenje jezikov enostavno bolj dovzetni. Ti znajo zelo dobro povezovati novo znanje s starim, imajo boljši sistem pomnjenja, hitro stopijo v akcijo in vse novo znanje želijo takoj preizkusiti v praksi, jezik jim gre hitro v uho in od prve izgovorjene besede zvenijo kot naravni govorci. Drugi morajo do znanja po malo daljši poti. Največji sovražnik na tej poti je prepričanje, da se jezika ne morete naučiti; v dokaz navajate slabe rezultate in slabe izkušnje še iz šolskih klopi. S temi prepričanji se je treba soočiti že pred začetkom učenja, saj ne zavirajo le napredka, ampak ga lahko tudi popolnoma zatrejo. Sama sem še vedno prepričana, da se vsak lahko nauči tujega jezika. Katerega jezika se učim? Za učenje jezikov, ki prihajajo iz popolnoma novih jezikovnih družin kot kateri koli jezik, ki ga znate, ki vsebujejo vam nepoznane glasove, besed ne zapisujejo v latinici in s katerih kulturo se morate še bolje spoznati, boste porabili več časa, kot če bi se učili na primer francoščine ali nemščine. Med takšne jezike spadajo na primer kitajščina, japonščina, korejščina in arabščina. Poznavalci ocenjujejo, da naj bi se vložek ur v učenje takih jezikov v primerjavi z ostalimi jeziki lahko tudi podvojil. Kaj zame pomeni znati jezik? Vzgojeni smo bili, da znanje jezika merimo s testi, svoje znanje pa dokazujemo z doseženimi rezultati. Jezikovno področje tu ni izjema. Večina svoje znanje še vedno ocenjuje na podlagi pridobljenih certifikatov in doseženih odstotkov na testih. Jezik je sredstvo komunikacije, za komunikacijo pa potrebujemo sogovornika. Potemtakem bi moralo biti glavno merilo za znanje jezika, ali se v tem jeziku lahko sporazumevamo ali ne. Pri LanguageSitterju® smo se že soočili z obema profiloma posameznikov in vsak nam predstavlja izziv. Če se odločite, da želite svoj napredek meriti na podlagi testa, to pomeni, da se lotevate obširnejše analize jezika. Hitrost takega tečaja je odvisna od obsega vsebin in slovničnih poglavij, ki jih test zahteva. Drugi cilj, biti sposoben komunicirati v tujem jeziku, pa omogoča veliko bolj posamezniku prikrojen tečaj in posledično življenje v tujem jeziku. Na dolgi rok je z vidika pravega znanja jezika bolj učinkovito učenje v slednjem primeru. Tudi zadovoljstvo je v tem primeru po navadi večje, saj so ljudje raje v družbi drugih ljudi kot pa v družbi potrdila o znanju jezika. Koliko časa sem pripravljen nameniti učenju in vadbi novega jezika? Pravi učinek napredovanja pri učenju tujega jezika dosežete z vsakodnevno vadbo. To ne pomeni, da morate vsak dan na jezikovni tečaj, pomeni pa, da boste morali učenju jezika posvetiti nekaj svojega časa tudi izven tečaja. Že večkrat sem omenila, kako pomembno je, da se z jezikom popolnoma obdamo. Pesmi, knjige, TV, podcasti, aplikacije, samolepilni listki po stanovanju, iskanje stika z maternimi govorci našega novega ciljnega jezika – to je tisto, kar mi poimenujemo »živeti jezik«. Če vadbo tujega jezika obdržite samo v mehurčku znotraj jezikovne šole, boste napredovali vsaj dvakrat počasneje, kot če jezik vključite v svoj vsakdan. Koliko priložnosti za uporabo tujega jezika imam v svojem okolju? Ne zanemarjajte pomena pogovora v tujem jeziku, sicer boste ostali na stopnji pasivnega uporabnika jezika. To mesto vam je že kar boleče poznano, kajne? Če imate znance ali prijatelje, ki prihajajo iz države, kjer je doma vaš novi jezik, se z njimi ponovno povežite. Če imate poslovne partnerje v Nemčiji, opustite uporabo angleščine pri pisanju elektronskih sporočil in poskušajte pisati v nemščini. Morda pa jih tokrat celo presenetite in jih pokličete. Če teh možnosti nimate, je čas za iskanje novih priložnosti. Na Facebooku obstaja več skupin, kjer se povezujejo materni govorci različnih jezikov, ki v Ljubljani organizirajo tedenska srečanja. Prav tako obstaja več spletnih strani, ki vam omogočajo, da se prek Skypa povežete z naravnimi govorci. Več priložnosti imate za klepetanje, krajši tečaj potrebujete. S kom se jezika učim? Če niste zelo zverzirani v samostojnem učenju jezikov, predlagam, da se obrnete na strokovno pomoč in jo kombinirate s samostojnim učenjem. Bodite previdni pri izbiri tečajev. Zavedajte se, da je hitrost napredovanja pri skupinskih tečajih odvisna od tempa celotne skupine. Vključno s sosedom, ki ne dela domačih nalog, in tistim, ki je že dvakrat manjkal, zato je treba snov malo ponoviti. Z individualnimi tečaji se napredek poveča za vsaj tolikokrat, kolikor bi imeli v skupini sotečajnikov. Prav tako je napredek hitrejši, če so vsebine, skozi katere se učite, zanimive za vas. Žal noben učbenik ni bil natisnjen na podlagi vaših interesov, zato boste morali morda svoj čas namenjati tudi učenju besedišča, ki ga kasneje ne boste uporabljali. Koliko ur torej? Še vedno sem dolžna odgovoriti na vprašanje, koliko ur morate vložiti v učenje za samostojno rabo tujega jezika. Članki na to temo podajajo povprečne ocene za znanje samostojnega uporabnika (razumevanje večine situacij v tujem jeziku, zmožnost dobrega izražanja in utemeljevanja, nivo, ki nam omogoča tudi osnovno delo v tem jeziku) med 400 in 600 urami. Od tega vsaj pol ur obsega samostojno učenje, učenje pa se mora odvijati vsak dan. Gre tudi za individualne ure jezika iz družine germanskih, slovanskih ali romanskih jezikov, na primer individualni tečaj angleščine. Na nivo osnovnega uporabnika, kar pomeni, da večinoma razumemo sogovornika, ko govori o splošnih temah, in na večino situacij lahko odreagiramo s preprostimi stavki, pa bi z rednim dnevnim delom lahko prišli že v 90 urah. Tudi naše izkušnje potrjujejo omenjene številke. Izkušnje kažejo tudi, da je za viden učinek potreben vsaj 3-mesečni kontinuirani tečaj. Za natančnejši predlog glede dolžine tečaja pa se obrnite na nas. Z veseljem se bomo z vami pogovorili in vam svetovali.
0 Comments
Leave a Reply. |
O avtorjih bloga
Avtorji so naše čudovite LanguageSitterke® in naši krasni LanguageSitterji®. Pod svojimi objavami so vedno podpisani. Skoraj vedno. Včasih kakšen zapis objavi Rambo, naš virtualni pasji jezikoslovec in provokator. O jezikovni agenciji
Jezikovna agencija LanguageSitter® je specializirana za individualne jezikovne tečaje za tiste, ki pričakujete, da se bo tečaj prilagodil vam in ne obratno. Zato vas jezikov učimo kjer koli, kadar koli, vse vsebine in gradiva pa vaš osebni jezikovni trener pripravi posebej za vas. Zakaj bi se jezika učili v učilnici, ob fiksnih terminih in iz konfekcijskega učbenika, v katerem je več kot polovica tem za vas nezanimivih? Pri nas se odločite zgolj za obseg in trajanje tečaja, glede terminov in vsebin pa se glede na vaš čas in želje sproti dogovarjate s svojim jezikovnim trenerjem - LanguageSitterjem®. Učenje z nami je hitro, učinkovito in zabavno. Zagotovite si svojega LanguageSitterja® zdaj!
|