|
Avtor: ŠPELA JEREB Konec zgodbeVsaka zgodba ima svoj konec. In vsak konec prinese nov začetek. Zadnje tri mesece sem posvetila učenju nemškega jezika. Intenzivno. Vsakodnevno. In temeljito. Že po dveh mesecih sem dosegla svoj cilj. Razgovor za službo sem opravila v nemškem jeziku. Verjetno ni bilo vse pravilno in perfektno, verjetno je kje manjkala kakšna končnica … ampak bistvo je bilo povedano. In moj cilj je bil dosežen. - Ste si že prebrali, zakaj se je Špela Jereb sploh odločila za tečaj nemščine in kako je pristala pri LanguageSitterju®? KLIK! - Kako je mogoče, da se nekdo v dveh mesecih nauči nemško tako dobro, da dobi službo v nemškem podjetju? Preberite si TUKAJ!  Ampak ker sem perfekcionistka in rada stvari opravim tako, kot je treba, s svojim znanjem jezika še nisem bila zadovoljna. Odločila sem se, da s šolanjem nadaljujem vsaj še en mesec. Čas mi je to dopuščal, želja je bila velika, in tako sem jezikovni paket podaljšala še za en mesec. V dodatnih 20 urah sva z mojo LanguageSitterko® Špelo spet naredili ogromno. Vzeli sva še nekaj slovnice, prebrala sem kar nekaj časopisnih člankov in revij, kjer sem spoznavala nove, tiste malo bolj zahtevne besede, predvsem pa sva se veliko pogovarjali. In se tako bolje spoznali. Ugotovili sva, da sva si zelo podobni in da imava radi iste stvari. Športni dan In tako je napočil dan, ko je Špela prišla na učno uro in mi povedala, da naju prihodnji teden čaka posebna učna ura. »Za eno dopoldne te odpeljem v shopping na razprodaje v sosednjo Avstrijo!« je povedala z največjim nasmehom na obrazu. In s tem stavkom ga je na obraz pričarala tudi meni. »Imeli bova športni dan, ves čas se bova pogovarjali nemško in v Avstriji bova komunicirali nemško.« Ja kje pa sem ji upala ugovarjati, če sem vedela, da me bo nagradila s shoppingom. Točno je vedela, na katere strune mora zaigrati. :)  Komaj sem čakala ta dan, kot majhen otrok, ki odšteva tedne pred svojim prvim šolskim dnevom. In končno sem ga dočakala. V zgodnjih jutranjih urah sva se spokali v avto in ura in petinštirideset minut v nemščini so minile v trenutku. Seveda, ko pa si imava toliko za povedati. Shopping! Malo pred Gradcem sva zavili z avtoceste, kjer se je razprostiral velik nakupovalni center, v katerem je ogromno trgovin in znanih znamk. »Najprej greva v Primark,« me je usmerila Špela. Prvič sem slišala za to trgovino in že na vhodu sem videla, da je ogromna. »Kar vzemi si košaro, jo boš potrebovala,« mi je rekla in mi podala eno od košar, ki jih imajo na vhodu. Košara za nakupovanje oblačil, sem si mislila ... Čudno. Prvič vidim. A ji spet nisem oporekala in vzela košaro v roke.  Zapodili sva se med prve police, kjer sva začeli ogledovati modna oblačila. Ogromno stvari mi je bilo všeč že na prvi pogled. Ko pa sem pogledala cene, me je skoraj zadela kap. Tako poceni modnih oblačil še nisem videla. Cene so bile res smešno nizke. In takrat sem dojela, zakaj potrebujem košaro. Ker sem na koncu pomerila 24 kosov oblačil. (Seveda sem se v nemščini s prodajalkami zmenila, da lahko pomerim vse, ampak po vrsti, saj sem v kabino lahko nesla le osem kosov naenkrat. In celo vse so me razumele.) Imaš premajhno zadnjico?  Tam notri res najdeš vse živo. Vse imajo, celo posebne hlačke, s katerimi si lahko povečaš rit. Precej bizarno, kam smo prišli; od začudenja sem jih morala kar slikati. Ampak sediš pa ves čas na mehkem, sem si mislila. No in če ostanem pri bizarnih in nenavadnih stvareh, tam najdeš tudi plišaste kombinezone živali. Tako zelo so videti butasto in tako zelo ti v trenutku zaradi butaste ljubkosti prirastejo k srcu. Seveda so na koncu tudi ti kombinezoni pristali v najinih košarah. Saj drugega verjetno niste pričakovali, ane?  V tej ogromni trgovini sem podrla svoj nakupovalni rekord. Nakupovali sva štiri ure. Samo v eni trgovini. Seveda sva bili na koncu tako utrujeni, da naju druge trgovine sploh niso zanimale. Usedli sva se in v miru spili kavo, ki sem jo po nemško spet naročila jaz. In očitno me je natakarica dobro razumela, saj sva dobili točno tako, kot sva naročili.  Žur do jutranjih ur Izlet je bil res lep in s Špelo sva se zelo zbližali. Verjetno zaradi vseh pogovorov, v katerih sva ugotovili, da sva si zelo podobni. Špela in Špela na isti valovni dolžini. Ugotovili sva, da obe radi poslušava zvrst RnB in da vsak mesec hodiva na RNB Reunion žure. Vedno sva bili tam obe naenkrat, le da se takrat še nisva poznali. No, tokrat sva se na ta žur odpravili skupaj, še v družbi Špeline cimre Mance, ki je tudi LanguageSitterka®. Imele smo pravi babji večer, plesale smo vso noč, le jaz sem odšla domov kakšno uro prej, ker me je čakala še domača naloga, ki mi jo je dodelila Špela. Vse lepo se enkrat končaMoj individualni tečaj nemščine pri LanguageSitterju® počasi zaključujem. Čaka me še šest učnih ur in potem zaključimo. Moram priznati, da bom po tečaju verjetno kar malo izgubljena, ker ne bom vedela, kam s časom, ki sem ga do sedaj porabila za učenje nemščine. No, seveda bom končala le z učenjem pri LanguageSitterju®. Naučili so me toliko, da se bom lahko znašla in se sama učila naprej.  Vsak dan bom prebrala en časopisni članek in s tem bogatila svoje besedišče. V februarju bom morda celo odpotovala v Berlin, kjer bom svoje znanje nemščine še izboljšala. Tako bo nemščina še vedno prisotna v mojem življenju. Le klepet s Špelo bom močno pogrešala, tako mi je prirasla k srcu. Še vedno pa nama bodo ostali vsakomesečni RNB Reunion žuri, kjer bova nadoknadili vse za nazaj. Tako se bo obdobje LanguageSitterja® zame zaključilo. Pisala pa se bo nova zgodba. Zgodba prijateljstva, ki se je rodila na učnih urah nemščine. Ja, ne samo da LanguageSitter® nauči, očitno tudi povezuje. Hvala vam za vse! Vaša Špela
0 Comments
Leave a Reply. |
