|
Avtor: DEANA Glasujmo! Šolsko leto se je začelo in vsako leto prežim na novosti in spremembe, ki jih je za novo leto med klopmi pripravilo šolstvo. Spomladi sem slučajno naletela na zanimivo sogovornico, ki je sodelovala na sestanku na temo tujih jezikov, ki naj bi se poučevali na šoli, kjer dela. Nekdo izmed navzočih naj bi predlagal, da se iz njihovega učnega načrta črta španščina (in se nadomesti z drugim tujim jezikom) in naletel na ogorčenje ostalih udeležencev sestanka. Na moje vprašanje, zakaj ogorčenje, je reakcijo kolegov utemeljila s statističnim podatkom, da je španščina drugi največji jezik po številu maternih govorcev in da je po razširjenosti uporabe že prehitela angleščino. Je to dovolj utemeljen razlog?  Kaj potrebuje Slovenija? Seveda bi bilo super, da bi se v osnovni in srednji šoli naučili kar največ tujih jezikov, vendar je v učnih programih povprečno prostora le za dva ali tri. Po mojem mnenju, bi moral izbor tujih jezikov, ki naj bi se poučevali na šolah v Sloveniji, temeljiti na trenutni (in po predvidevanjih bodoči) situaciji Slovenije v povezavi z drugimi državami in ne na splošnih statističnih podatkih v svetu. Razmisliti bi morali, v kakšen svet bo po šolanju vstopila trenutna generacija naših šolarjev in se temu s šolskim programom prilagoditi. Torej, katere jezike bi bilo smiselno vključiti na seznam pred španščino? Poleg angleščine, s katero še vedno najdlje pridemo, bi predlagala sledeče. Eins, zwei, drei ... Ni potrebno veliko googlati, da vemo, da je Nemčija številka ena na seznamu držav, s katerimi največ trgujemo in poslujemo. Res sem vesela, da sem se po končani srednji šoli odločila za študij nemščine, saj je bila nemščina pri vseh službah, ki sem jih do sedaj opravljala doma in v tujini, velika dodana vrednost. Če hočemo povečati zaposlitvene možnosti generacijam zanamcev, je nemščina v šolah nujna.  Južnih vrat ne bi smeli zapreti Po mojem mnenju je bila ukinitev srbohrvaščine oz. srbščine in hrvaščine bolj medvedja usluga novim generacijam neodvisne Slovenije, ki teh dveh jezikov več ne govorijo in ju vedno slabše razumejo. Hrvaška je med top petimi državami, s katerimi Slovenija najintenzivneje trguje, slovenska podjetja širijo svoj posel po celotnem Balkanu, pogosto pa sem predvsem od Nemcev slišala, da Slovenci severni in zahodni Evropi predstavljamo pomemben jezikovni in kulturni most z našimi južnimi sosedami. Tako prednost se mi zdi škoda zapraviti. Malo več kot le pasta, Rossi in Vespa Če bi imeli prostor še za en tuj jezik, bi izbrala italijanščino. Zopet je največji razlog dobro gospodarsko sodelovanje, saj smo z Italijo poleg Nemčije in Hrvaške gospodarsko še vedno najbolj tesno povezani. Znanje italijanščine pa še posebej izstopa na področju gostinstva in turizma.  Kaj pravi statistika LanguageSitterja®? Dober odgovor na vprašanje »Katerih jezikov bi se bilo smiselno učiti v osnovni in srednji šoli?« lahko podajo statistike jezikovnih šol. Tu se namreč najbolje pokaže, znanje katerih jezikov najbolj potrebujemo po končanem šolanju. Pri LanguageSitterju® vrh statistike zavzemajo angleščina, nemščina, hrvaščina in srbščina. Naključje? Mislim, da ne. Nič ne pade z neba Seveda to ne pomeni, da smo z znanjem omenjenih jezikov zmagali in da je znanje katerega koli drugega tujega jezika odveč. Uspeh je odvisen od posameznika in njegove angažiranosti. Poznam ljudi, ki so si ustvarili lepo karirero zaradi znanja ruščine, španščine, kitajščine ... konec koncev sem tudi sama dobila prvo službo ravno zaradi znanja nizozemščine.
0 Comments
Leave a Reply. |
