|
Avtor: DEANA Ruski naglas? Naglasi so pri uporabi tujega jezika večinoma prva stvar, ki jo opazimo. Naglas, predvsem pri angleščini, obsojajo celo tisti, ki angleščine ne govorijo dobro (večletna kilometrina pri gledanju hollywoodskih filmov je očitno vsem dala dovolj samozavesti za presojanje). Ste se kdaj zalotili v vlogi kritika naglasa pri kakšnem nagovoru slovenskega politika ali vprašanjem slovenskega novinarja v angleščini? No, medtem ko se nam jezikoslovcem zatika pri vsebini in predvsem slovničnih napakah, se vsi ostali večinoma zapičijo v naš »ruski« naglas. Riba, raca, rak? Meni se naglas pri uporabi tujega jezika nikoli ni zdel moteč, če le sporočilo ni bilo ovirano, in ga tako nikoli nisem smatrala za napako. Sem pa na množično dojemanje naglasa kot napake prvič naletela že v osnovni šoli, ko je nekaj sošolcev pri pouku angleščine npr. uporabljalo »naš r«, bolj vešči uporabniki angleščine pa so se jim zato skrivaj posmehovali in jih porogljivo posnemali. Pa smo ljudje vedno tako kritični? Ebajk, erejs, etajer! Ne. Vsaj ne tisti, ki spremljajo … no, spremljamo Moto GP. Ko poslušamo komentarje karizmatičnega Rossija, postavnega Marqueza, piflarskega Lorenza (pridevniki so povsem subjektivno izbrani) in ostalih, naglas naenkrat postane sprejemljiv in nemoteč. Pravzaprav se mi zdi, da v svetu motociklizma nastaja nova različica angleščine, ki sem jo poimenovala kar Moto GPenglish. In tako besed, kot so »ebajk«, »erejs«, »etajer« in podobne, nihče ne kategorizira kot napako, ampak kot nekaj izjemno carskega. Dvojna merila? Suvereno, drugače ne gre! Verjetno je vse skupaj povezano s samozavestjo oziroma suverenostjo, s katero dirkači komentirajo svojo pravkar pridobljeno izkušnjo z dirkališča. Všeč mi je, da se ne ukvarjajo s popolnostjo svoje angleščine, ampak jim je popolnoma jasno, kaj je njihova prava funkcija – dirkanje. In v tem so najboljši. S svojim naglasom v angleščini se ne obremenjujejo, saj naglasu navkljub uspešno predajo svoje sporočilo naprej. To je po mojem mnenju pravi odnos. Preveč stremite k popolnosti? Skozi delo v svetu jezikovnega izobraževanja opažam, da je prav pomanjkanje samozavesti pogosto največja ovira pri uporabi tujega jezika. Zdi se, da so nam perfekcionizem pri govoru v tujem jeziku vcepili že v osnovni šoli in raje kot da bi se npr. osmešili zaradi napačne rabe Present Perfect-a, ne rečemo nič. Prav zato moramo pri LanguageSitterju® pogosto začeti prav tu – pri odpravljanju strahu pred napakami pri uporabi tujega jezika. Ko dosežemo to, je nadgradnja angleščine (ali kakšnega drugega tujega jezika) le še nedeljska panoramska vožnja z motorjem. WWRS?*Ko boste naslednjič raje tiho, kot da bi nekaj po angleško povedali narobe in s čudnim naglasom, se vprašajte: »Kako bi Rossi to povedal?« Ne pozabite, jezik je le sredstvo, s katerim sporočamo in komuniciramo, zato naj vas malenkosti ne ovirajo. Finese pa pustite nam jezikoslovcem. :) * What would Rossi say?
0 Comments
Leave a Reply. |
